Ljubite svoje telo tako, kot ljubite čokolado?

Čustvena hrana?

Že od otroštva dalje nam je hrana v zadovoljstvo. Dojenčki se na prsih matere umirijo, saj so med hranjenjem pomirjeni s telesnim kontaktom. Njihova potreba po ljubezni in hrani je zadovoljena. Med odraščanjem starši otroke pogosto nagradijo ali pomirijo s tolažilno hrano. Naj bo to krepčilna kurja juhica, ko so bolani ali palačinke, kadar so bili še posebej pridni. Tolažilna hrana je lahko sladka ali mastna in nas vsaj trenutno zadovolji in osreči.

S hrano izražamo naklonjenost, ljubezen in prijateljstvo. Hrano uporabljamo tudi kot izraz čustvenega stanja – kot primer – po čokoladi ali sladoledu posežemo kadar smo žalostni. Hrana lahko v nas sproži spomine na preteklost. Samo pomislite na okus piškotov, ki jih je pekla babica in kako prijetno jih je bilo grickati v njenem naročju. Ali pa pomislite na hrano, po kateri vam je bilo v trenutku izjemno slabo. Čustveni priklic je takojšen.

Vendar – zakaj jemo, kadar nismo lačni?

Kadar občutite sitost in še kar naprej nekaj iščete, se vprašajte kaj je v resnici tisto, kar vam manjka. Apetit je dostikrat povezan s čustvi. Nekateri ljudje jedo, da sprostijo stres ali da najdejo v hrani tolažbo. Spet drugi v podobnih situacijah izgubijo apetit. Nekateri jedo, ker jim je dolgčas. Razlogov je veliko in vsi ljudje smo drugačni. Če so vas v otroštvu nagrajevali s hrano, jo boste tudi iskali, kadar se boste želeli bolje počutiti ali utišati kakšno neželjeno čustveno stanje.

Moje telo je svetišče

Kadar vas neznosno mika čokolada, se vprašajte po čem res hrepenite. Košček temne čokolade je vsake toliko priporočljiv, zagotovo pa ne Milka na dnevni ravni ali kakšna druga mlečna čokolada. Poiščite čustveno stanje, ki ga želite s to čokolado doseči. Opomnite se, da se imate radi in se potopite v občutek hvaležnosti in ljubezni do sebe. Če tega ne zmorete ali ne znate, se zamotite kako drugače. Pojdite na sprehod, pokličite prijateljico ali prijatelja, zaplešite ali začnite pisati dnevnik. Presenečeni boste, kaj vse bo privrelo na plano.

Odnos do svojega telesa je mnogo bolj zapleten, kot se to morda kaže na prvi pogled. Mediji nam dajejo sporočila, da je lepo telo vitko in brez odvečne maščobe. Na zahodu velja mišljenje, da je vitek človek bolj psihično stabilen, saj ima večjo samodisciplino (Tiggemann in Rothblum, 1988). Ženske smo bolj podvržene ”lepotnim idealom” kot moški in zaradi tega je med ženskami tudi višji odstotek tistih, ki imajo eno ali več oblik motenj hranjenja.

Hrana je lahko zdravilo ali pa strup. Privoščite svojemu telesu samo najboljše. Hranite ga z ”živo” hrano – z dosti zelenjave, sadja in z beljakovinami, ki jih nujno potrebujemo za svoj obstoj. Naj bo vaše telo vaše svetišče, tempelj zdravja in ljubezni.

Dovolite si ga ljubiti bolj kot ljubite čokolado, in ga nagradite z vitamini, minerali, beljakovinami in esencialnimi maščobnimi kislinami.

Telo vas bo nagradilo z boljšim počutjem, več energije, lepšo kožo in sijočim izgledom. Čokolado pa raje razmažite po telesu. Koža vam bo hvaležna, vaše maščobne blazinice pa prav tako 😉

Za konec še – čokolada

Malo živil je običajno tako zelo zaželenih kot je čokolada. Ponuja se jo kot nagrado, kot posladek in kot izraz naklonjenosti. Uživamo jo za udobje in jo ljubimo po njeni gladki teksturi, sladkem okusu in čutni privlačnosti. Ko je bila v Evropi v prvem stoletju prvič predstavljena, je bila hrana kraljev. Skozi stoletja so jo uporabljali vse od antidepresivov do afrodiziaka. Zakaj je tako neustavljivo privlačna?

Izkazalo se je, da človeška ljubezen do čokolade ne izvira samo iz njegovega okusa, temveč tudi zaradi učinkov, ki jih ima na možgane. Uživanje čokolade spodbuja možgane, da proizvajajo spojine, ki zmanjšujejo bolečino in povečujejo občutke dobrega počutja. Čokolada vsebuje tudi spojine, ki posnemajo učinek marihuane. Temna čokolada vsebuje več teh spojin, kot jih mlečna, vendar znanstveniki dvomijo, da so vsebnosti dovolj visoke, da bi imele res velik učinek. Tudi če ne dobimo simptomov zadetosti od čokolade, lahko čokolada pospeši srčni utrip in povzroči občutek globje pozornosti in zadovoljstva zaradi kemičnih stimulansov, ki jih vsebuje. Feniletilamin je spodbujevalec, ki dvigne krvni tlak in raven sladkorja v krvi, zaradi česar se počutimo pozorni in veseli. Čokolada prav tako vsebuje spojine, povezane s kofeinom in snovmi, ki delujejo kot stimulanti.

Torej, zdi se, da je v večini izmed nas fiziološka in čutna osnova za “čokoholika”. Ni čudno, da Američani vsako leto kupijo za 5 milijard dolarjev čokolade. 
(Povzeto iz knjige Healthy eating, avtorjev Lori A. Smolin in Mary B. Grosvenor)

 

Petra Kmetec
Specializantka Transakcijske analize, NLP praktik, Life coach, vodja meditacijskega portala Vdihni.si