
Znajdete se na kraju nesreče. Ljudje so prestrašeni in začenja se prebujati kaos. Gledate okoli sebe in vidite kupe razbite pločevine ter slišite prestrašene krike ljudi. Na vašo olajšanje zagledate kako proti vam hiti rešilno vozilo in za njim policija. Končno, si rečete sami pri sebi.
Vendar, ko stopijo reševalci iz vozila, začnejo sami jokati in vreščati. Policisti se držijo za glavo in breciljno tekajo sem ter tja in povzorčajo še dodatno zmedo.
Kako vam je všeč scenarij? Najbrž ne najbolj, kajne? V javnosti pričakujemo od ljudi, da se obnašajo v skladu s funkcijo, ki jo opravljajo. Od reševalcev pričakujemo, da so na kraju nesreče zbrani in pomagajo ljudem. Od policistov, da umirijo paniko in naredijo prostor za reševanje. Od njih pričakujemo, da nosijo določeno masko, primerno situaciji. Vsi jih imamo, saj so maske dobre, kadar služijo svojemu namenu.
Maske ali persone so naš javni obraz. Carl Jung je to besedo prinesel iz gledaliških odrov. Beseda Persona izhaja iz latinščine in pomeni vlogo, masko, ki jo nosijo igralci med igro.
Maska ali persona ima svojo funkcijo in je za vzdrževanje socializirane družbe zelo pomembna. To masko si lahko predstavljate kot vlogo, ki jo imate. Nadanemo si jo, da naredimo vtis v družbi ali pa da pokažemo zaželjeno verzijo sebe. Maska zadrži naše primitivne vzgibe in impulze, kar je potrebno, kadar le-ti niso družbeno sprejemljivi.
Od doktorja pričakujemo, da se obnaša kot doktor, profesionalno s potrpljenjem in ravno pravo mero za sočloveka. Od policista pričakujemo, da igra močno vlogo in znaki šibkosti niso zaželjeni. Od učiteljice pričakujemo, da bo sočutna do otrok in hkrati profesionalna. Si predstavljate natakarja, da bi vam rekel, ko si naročite tortico: “Res – to boš pojedla sedaj? Pa poglej se, bolje bi bilo, če bi šla na trening”… ali kaj podobnega. To je nespremenjivo. Znotraj javnosti obstajojo določena pravila obnašanja in maske so vloge, ki si jih nadanemo takoj, ko zapustimo svoj intimni prostor.
Težava nastane takrat, kadar te maske postanejo naše edina resničnost in jih več ne znamo sneti ali menjavati glede na funkcijo. Težava je, kadar se znotraj maske izgubimo. Maske bi morali znati sneti v našem intimnem krogu ljudi – to so naši prijatelji in družina. Brez mask lahko izrazimo svoje strahove, ranljivost, bolečine, pa tudi veselje in smeh.

Maska se kaže navzven in nas ščiti. Brani naš ego pred tem, da bi bil rajen in se prilagaja glede na potrebe družbe. Kadar se preveč poistovetimo z njo, potem ne znamo več ne-ugajati, ker mislimo da takšni kot smo, ne bi smeli biti. Preveč se obremenjujemo s tem, kaj drugi ljudje mislijo, kako bomo sprejeti. In to ni v redu.
Obstaja čudovit izrek : Največja bitka, s katero se soočamo kot človeška bitja, je bitka za zaščito našega resničnega jaza pred samim seboj, kakršnega želi svet.
Kako sneti maske?
Vprašajte se, kdaj ste se pretvarjali, da ste nekaj, kar niste in ste skrili svoje prave občutke? Zakaj ste se odločili skriti del svoje osebnosti?
Ste unikat. Samo ena oseba je na tem svetu s temi lastnostmi, izkušnjami in talenti in to ste vi. Kadar se skrivate v množici enakih in ne upate izraziti svojega pristnega jaza, potem svet prikrajšate za čudovito izkušnjo vas samih. Predvsem je pomembno, da ste takšni kot ste znotraj svojega ozkega kroga. Maske v tem krogu bodo s seboj nosile občutek osamljenosti in nerazumljenosti. Krivi ste pa sami, ker ne najdete znotraj sebe poguma in si ne dovolite biti ranljivi.
Kaj se zgodi, kadar snamemo masko? Pokažemo sebe. Če mislite, da vas ljudje ne bodo sprejeli, če boste to, kar ste, potem še enkrat razmislite ali je bolje trpeti celo življenje in živeti v laži ter tvegati, da vas drugi razkrinkajo (enkrat vas bodo) – ali je bolje biti odkriti, sproti razrešiti težave, ki nastanejo in živeti sproščeno, ljubezni polno življenje?
Jaz ne zaupam ljudem, ki mi govorijo to, kar menijo da želim slišati. Ker vem, da se na njih ne bom mogla zanesti. Imam občutek, da niso pristni in da se zmeraj nekaj pretvarjajo. Ste tudi vi med njimi? Med temi, ki ustezate ljudem in jim kimate, ker mislite, da želijo to slišati? Ker se vi ob tem počutite bolj varne a znotraj sebe trpite?
Prosim prenehajte. Vsem boste naredili uslugo 😉
S tem, ko snamete masko, začnete:
- Živeti svoj potencial
- Se notranje sprostite – težko je živeti neavtentično življenje
- Začnete postopek zdravljenja
Z maskami se nismo rodili – naučili smo se jih nositi in lahko jih snamemo. Splača se poskusiti. Če imate notranje dvome ali ste dovolj – rezervirajte si termin in bomo skupaj naredili dobre temelje vaši samozavesti.
Spomnite se katero masko ste nazadnje nadeli ter si zastavite naslednje vprašanje:
- Kaj sem želela s to masko sporočitii?
- Kaj se bi zgodilo, če jo odložim?
Začnite se zavedati svojih mask in četudi se zalotite, kako z veseljem prevzemate nove zadolžitve, se ustavite in recite: ”V to sem privolila popolnoma iz navade. Trenutno tega ne morem sprejeti” (v kolikor je to znotraj delovnega mesta, pokažite svoj urnik in prosite nadrejenega, naj vam ga pomaga uskladiti tako, da bo vaš čas najbolj efektivno uporabljen. Naj vam pomaga nastaviti prioritetne naloge ali zdeligirati nekaj nalog, ki jih lahko naredijo drugi).
Z zavedanjem se boste sčasoma natrenirali in maske sploh opazili. Začnite jih snemati, posebej doma in bodite čimbolj pristni. V odnosih z drugimi poskusite druge pustiti v boljšem počutju, kot so bili prej. S tem ne nosimo maske prijaznosti, temveč se popolnoma pristno posvetimo nekomu, ki je v naši družbi. Kolikor se da, se povezujte na globji ravni. Odprite se. Povejte kako se počutite in prosite ljudi, da vas poslušajo. Naučite jih poslušanja, če tega ne znajo.
Pomislite na maske, ki jih nosite, in se zavežite, da jih boste slekli. Dajte svoja darila svetu – brez opravičila, sramu in obžalovanja. Kot pravi stari rek, ima vsako bitje svoje mesto, ki mu pripada, in na tem mestu postane lepo.
Imejte se radi, bodite odkriti in spoštljivi do soljudi in vsem nam bo lepše.
Petra Kmetec
Specializantka Transakcijske analize, Mentorica za osebnostno rast, NLP praktik, Life coach
0 responses on "Maske, ki jih nosimo"