Nad fobije s paradoksalnim namenom

Fobije ali strahovi so neprijetna nadloga, ki pestijo vsakogar izmed nas. Vsi imamo svoje strahove, eni so večji drugi so manjši. 

Danes bomo govorili o fobijah, ki jih z obsesivnim razmišljanjem še poglobimo. To je na primer strah pred jecljanjem v javnosti; strah, da bomo pred neznancem zardeli; strah pred porazom; strah, da se bomo preveč znojili; strah pred tem, da ne bomo zaspali itd. 

Viktor Frankl je znotraj logoterapije (veja psihologije) razvil koncept za odpravo fobij, ki se mu reče paradoksalni namen (paradoxical intention). 

Ta je zasnovan na dveh predpostavkah:

#1. Česar nas je najbolj strah, s tem se soočamo v življenju.
#2. Prekomerna osredotočenost (oziroma obremenjenost ali razmišljanje o) ima nasproten učinek na sam predmet željenega. 

Paradoksalni namen poenostavljeno pomeni, da si v mislih želimo to, česar se najbolj bojimo. S tem razbremenimo čustveni vpliv in dodamo situaciji kanček humorja. 

Primer paradoksalnega namena:

Vabim vas, da si predstavljajte nekoga, ki ga je strah poraza. Ta oseba se izogne vsaki možni situaciji, kjer misli, da obstaja verjetnost, da ji bo spodletelo. Zavrača nove stvari in dogodke, saj jo je strah, da ji ne bo uspelo. Dlje časa kot tako živi, bolj prisoten in večji postaja strah. Že sama misel na nekaj novega postane grozna in strašljiva. Morda se niti ne zaveda več, česa jo je strah, saj je fobija že tako ukoreninjena. 
Kadar se ta oseba odloči, da bo poskusila z paradoksalnim namenom, se začne namensko izpostavljati novim dogodkom, dokler ji to ne postane normalno in se fobija popolnoma odstrani. 
Svoj predmet strahu si spremeni v ironično ikono (npr strah, da se spotakneš, medtem ko hodiš – si predstavljaš, kako akrobatsko padeš in narediš ob tem še medvedka. Ali strah, da v situaciji na uspeš spremeniš v idejo, da pa sedaj res želiš poraz).

Teh primerov je mnogo, opisala bom še enega, ki ga navaja g. Viktor Frankl v njegovi knjigi Man’s search for meaning:

Mlad zdravnik je obiskal g. Frankla zaradi strahu pred znojenjem. Vsakič, kadar je srečal koga, ki je v njem vzbudil strah pred potenjem, se je začel še bolj potiti. G. Frankl mu je predlagal, naj kadar se zave da ga postane strah pred potenjem, sam sebi v mislih reče: ”Prej sem izločil samo deci potu, sedaj bom pa “zašvical” liter potu, ha!” 
Rezultat te intervencije je bil osupljiv. Po samo eni terapiji je gospod odpravil svojo fobijo, ki jo je pridno vzdrževal štiri leta in prekomerno potenje je izginilo.

g. Frankl nadalje razlaga:

Pri vzročni nevrozi, so poleg konstitutivnih elementov (bodisi somatskih ali psihičnih) povratni mehanizmi, kot je predvidevanje anksioznosti, glavni patogeni dejavnik. Oseba se na določen simptom odziva s fobijo, fobija sproži simptom, simptom pa še dodatno okrepi fobijo. 
Podobno verigo dogodkov lahko opazimo tudi v obsesivno-kompulzivnih primerih, ko se pacient bori z idejami ali mislimi, ki ga preganjajo. S tem ko ga misli (ideje) zelo motijo in preganjajo – povečuje njihovo moč, saj jih pritisk še dodatno okrepi. Simptom je ponovno okrepljen! 
Po drugi strani pa, ko se bolnik preneha boriti s svojimi obsesijami in jih poskuša zasmehovati, se z njimi ukvarja na ironičen način – z uporabo paradoksnega namena – se začarani krog zmanjša, simptom se zmanjša in končno izzveni. 
V najboljšem primeru bo bolnik uspel svojo fobijo popolnoma izničiti.
Viktor Frankl, Man’s search for meaning

Fobije so nerealni strahovi, ki ji tesnoba še dodatno podkrepi. Odstranite tesnobo in strah bo izginil. Tako kot pri tesnobah deluje paradoksalni namen tudi v določenih primerih psihičnih motenj. Sem spadajo motnje spanja, motnje hranjenja in podobne. 

Poglejmo primer nespečnosti – nespečnost je motnja, kjer človek trpi zaradi nezmožnosti spanja. Terapevt pri tej motnji prosi pacienta, naj poskusi ostati buden dokler lahko. 

Ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti imajo povečini izraženo tesnobo zaradi svoje nezmožnosti spanja. Psihologi jih preprosto odvrnejo od zaskrbljenosti s tem, da jih prosijo naj ostanejo budni. To samodejno sprošča njihov um in to je ključen dejavnik za miren spanec.

Upam, da ste kaj potegnili iz tega prispevka, jaz sem se odločila, da naslednjič, ko me pograbi kakšen strahec, poskusim s paradoksalnim namenom 🙂

Petra Kmetec
Specializantka Transakcijske analize, Mentorica za osebni uspeh, NLP praktik, Life coach