• V košarici ni izdelkov.

Da, stvari jemljem preveč osebno…

Kaj narediti kadar vse jemljem preveč osebno?

Kaj sploh pomeni preveč osebno? Ta besedna zveza pomeni, da človek dejanje druge osebe jemlje kot kritiko nase. Kritike, ki letijo na nas kot na osebo, čustveno bolijo in zaradi te bolečine izklopimo razum in se začnemo vrteti v krogu bolečine iz katere težko vidimo. 

Kadar nam takrat nekdo reče: “Stvari jemlješ preveč osebno”, je to kot udarec v trebuh. Kajti mi smo globoko v vrtincu in te besede niti malo ne pomagajo. Ta bolečina je čustvena in takrat je težko trezno razmišljati.  

Pred kratkim sem naredila eno kratko anketo na to temo in 98% ljudi je reklo, da kdaj jemlje stvari preveč osebno. Eden (angleško govoreč in mislim da niti ni vedel kaj je izbiral) je kliknil na ne. Kaj nam to pove?

Lahko rečem da skoraj vsi kdaj vzamemo določen pogled, pogovor ali opazko preveč osebno. 

Kadar se to dogaja bolj poredko in znamo emocionalno pluti skozi različne pripetljaje, potem je to v redu. Kadar se nam pa redno dogaja, da smo čustveno ranjeni zaradi tega, ker jemljemo vse preveč osebno, pa je potrebno zavihati rokave in začeti delati… Na sebi. 

Če želite priti zadevi do dna, boste morali malo bolj pogledati vase. Kakšni so vaši vzorci razmišljanja, zakaj ste vzeli to osebno in šele ko imate vzroke, lahko izpustite to bolečino in zamero. 

Ponavadi jemljete stvari preveč osebno, kadar: 

#1. Se globoko v sebi strinjate s kritikom

Predstavljajte si, da ste v ponedeljek dobili v službi 10 nalog, ki jih je potrebno opraviti do petka. Resnično se trudite in spisek opravil je manjši in manjši. Ena naloga vam je malo bolj tuja in si jo puščate za konec. Veste, da bi jo morali narediti, vendar odlašate z njo. V četrtek vas pokliče nadrejeni in vas vpraša ravno po tej nalogi. Poveste, da je nimate in v njegovem glasu zaznate neodobravanje.

V vas začne vreti, občutite krivdo, zdi se vam, da se je podrl svet. Vaše misli so morda: “Pa kako ne vidi koliko dela imam? Vse naloge sem že naredila pred rokom, on pa me sprašuje ravno po tej? Pa saj ne morem narediti vsega naenkrat. Sem samo človek. Kako lahko to pričakuje od mene?….” Svet se vam sesuje, ne morete več trezno razmišljati in odreagirate na čustveno nezrel način. 

Jezni ste, zdi se vam nepravično, strah vas postane, da boste odpuščeni in zaradi tega začnete razmišljati, da sami date odpoved. 

V kolikor ne bi čutili krivde, se ne bi odzvali na ta način. Povedali bi, da ste vse ostale naloge že naredili in da imate to nalogo v planu dokončati v petek, ko je rok za oddajo. Morda bi še pripomnili, da v kolikor bi vedeli, da se s to nalogo mudi, bi se je lotili najprej. Odložili bi telefon in normalno živeli dalje. 

Vidite razliko? Ta primer lahko prenesete na scene iz razmerij, med prijatelji ali znotraj družinskega kroga. Kadar se podzavestno čutite za nekaj dolžne ali nosite v sebi krivdo, odreagirate iz svojega občutka krivde in ne glede na dejansko situacijo. 

Tukaj se lahko vprašate:Zakaj se sedaj čutim krivo in kako lahko to odpravim?”

Morda ima kritik prav. Kaj lahko naredite? Recimo, da vam nekdo reče, da ste ponovno naredili zanič kosilo in je to res. Ne znate kuhati. To kritiko lahko sprejmete (kar je običajno najtežje) in greste naprej. Ali pa poskusite spremeniti svoj stil kuhanja, si pogledate kakšen YouTube video ali se udeležite kuharskega tečaja. Izbira je vaša. 

Morda kritik nima prav, vendar ker imate tako nizko samozavest, niti ne pomislite na to in menite, da če ta oseba to reče, bo držalo. Začnite delati na svoji samozavesti. Takoj!

#2. Doživite čustveni spomin na kaj popolnoma drugega (trauma, konstantna kritika staršev, zapuščenost)

Ljudje smo skupek preteklih izkušenj. Določena situacija nas lahko v trenutku potegne nazaj v preteklost, ko smo že doživeli kaj podobnega. Verjetno ste že kdaj videli koga, ki je skočil na stol, ko je zagledal psa. Vklopil se je neizmeren strah, ki je posledica traumatičnega dogodka v otroštvu. 

Morda so vas starši kot otroka kritizirali in sedaj ob parterjevi kritiki podoživite vse tiste negativne občutke, ko ste se borili za starševsko ljubezen. Dobite občutek, da niste dovolj in da vas ne razumejo, ne upoštevajo ali spoštujejo. Na nedolžno partnerjevo opazko reagirate kot da vas je namerno ranil. 

Na tem mestu se lahko vprašate:

  • Ali sem odreagirala v skladu z dogodkom? Če vam nekdo reče nekaj popolnoma nedolžnega in še to napol v šali, ni nobene potrebe, da vama pokvarite dan. 
  • Me to, kar me je sedaj tako razburilo spominja na kaj iz preteklosti?

V takšnih primerih lahko začnete pisati. Pustite roki, naj piše in raziskujte svoje spomine in občutke. Od kod imate to, na kaj vas to spominja, zakaj ste tako odreagirali? 

Bodite sočutni do sebe in nežni. 

#3. Imate nerealna pričakovanja

To velja predvsem za partnerske zveze. Mediji nam vsiljujejo določene standarde, ki niso realni. Ljudje dobijo nerealna pričakovanja in potem trpijo, ker ni vse tako, kot bi si želeli. 

Vsakdo izmed nas nosi s seboj rane. Vsi smo doživeli majhne ali večje traume, ki nas oblikujejo in kadar smo v razmerju, ta dva svetova trčita eden ob drugega. 

Preden odreagirate, se poskusite postaviti v kožo drugega. Preštejte do 10 in se vprašajte ali je kakšna verjetnost, da ima določena gesta ali beseda drugačen pomen, kot sem si ga jaz sedaj prevedla? 

V partnerstvu rastemo, če si le dovolimo, da vidimo svoje pomanljkivosti in jih začnemo odpravljati. Partner nam je lahko dobro zrcalo našega notranjega sveta. 

Ljudje smo egocentrična bitja

Vedite, da se ne dogaja vse zaradi vas. Če bi po kakšnem družinskem pikniku vprašali vseh deset članov družine kako je bilo in naj opišejo dogajanje, bi dobili 10 različnih zgodb. 

Ljudje imamo čutsvene navade – tisti, ki so večina jezni, bodo jezo nosili s seboj ne glede na to kje so. Tisti ki so razdraženi, bodo to nosili povsod s seboj in bodo iskali napake povsod. Tisti, ki so veseli, bodo v vsem našli nekaj, česar se lahko veselijo. Ne razmišljajo, da je kaj narobe, ampak takšen je pač njihov način vedenja. 

Kadar naslednjič prejmete kritiko vedite, da to pove več o drugi osebi, kot o vas

Ljudje smo izjemno zaposleni sami s seboj. Vsaj velika večina. In če pogledamo iz tega kota, potem niste vi središče njihovega sveta, temveč so oni sami in njihove rane iz preteklosti, ki jih nosijo s seboj prav tako kot vi. Zato se sprostite in se vprašajte naslednjič ali je določena stvar letela na vas ali ne. V večini ne. 

Kadar vzamete določeno zadevo osebno, ko to ni, to pomeni, da je zadela znotraj vas nek sprožilec. Vi ste tisti, ki projicirate svoje negotovosti, strahove in bolečine v besede ali dejanja nekoga drugega. Od drugih pričakujete, da bodo kritizirali to, kar sami pri sebi ne marate

Kaj lahko storite?

  1. Začnite postavljati zase določene standarde – in se jih držite. Tiste sadike plevela, ki govorijo da niste dovolj pa čimprej izpulite iz misli. 
  2. Do sebe začnite gojiti sočutje. Zavedajte se, da delate najboljše kar zmorete v tem trenutku sedaj. 
  3. Sprejmite svoje strahove in začnite rasti. Pojdite na izobraževanje, prijavite se na mentorstvo in odkrijte kako lahko presežete mislene vzorce, ki vam jemljejo moč. 
  4. V težkih situacijah se poskusite najprej distancirati iz situacije, logično razmislite in šele potem reagirajte – vprašajte se : “Kaj bi tole lahko še drugega pomenilo, kot to, kar si jaz sedaj mislim”
  5. Vprašajte ljudi, kaj točno so mislili z določenim stavkom, besedo… in razjasnite šume v komunikaciji
Vredna sem! za močne in samozavestne ženske, ki želijo več

Vabim vas, da se obrnete name, v kolikor imate kakšno vprašanje glede svojih odzivov na druge ali če želite razrešiti svoje miselne vzorce.

Petra Kmetec
Specializantka Transakcijske analize, Mentorica za osebnostno rast, NLP praktik, Life coach

0 responses on "Da, stvari jemljem preveč osebno..."

Leave a Message

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Template Design © VibeThemes. All rights reserved.

Setup Menus in Admin Panel