Nadaljevanje…Večina razmerij, ki jih imamo, temelji na tem, kaj imamo skupnega. Spoznamo osebo in začnemo primerjati izkušnje, hitro prepoznamo ali so naši čustveni spomini podobni. Rečete nekaj podobnega kot: ‘’poznam tega in tega. Sem od tod, živel sem tam in tam, obiskoval sem to šolo, študiral sem to, ukvarjam se s tem in najpomembnejše – imam te izkušnje.
Ko izmenjate te informacije, se lahko povežete. Prijateljstvo je ustvarjeno na nevrokemičnem stanju bitja, saj če si delita podobne izkušnje, si delita podobna čustva. Predstavljaje si čustva kot energijo v gibanju. Kadar si delite občutke, delite to isto energijo. In kot dva atoma kisika, ki si delita nevidno polje energije, ki ju drži skupaj, da ustvarita zrak (posplošeno), ste s to osebo povezani z nevidno energijo, ki se napaja iz vaših preteklih doživetij. Povezave med ljudmi so zelo močne, saj so čustva zelo mogočno vezivo. In dokler se ena stran ne spremeni, bo vse v najlepšem redu.
Kadar začne oseba govoriti resnico o tem kako se zares počuti, lahko postane zelo neprijetno. Ljudje okrog nje tega niso navajeni, energija se spreminja. Okolje se začne odzivati s: Kaj je narobe danes s tabo? Prizadela si me… kar lahko prevedemo kot: Mislila sem, da imava nekaj skupnega. Potrebujem te, da podoživljam svoje čustveno stanje, da se spomnim kdo sem in da imam občutek da sem ‘’nekdo’’. Raje te imam, kadar si takšna kot prej.
In ker je težko kar tako prerezati čustvene vezi, se ljudje, s katerimi se družimo začnejo pogovarjati – nekaj ni v redu – potrebuje zdravnika.
Kadar ta oseba še naprej reže energetske vezi, je to zelo grozeč moment za ljudi, s katerimi je čustveno povezana. Kaj naredijo? Napotijo jo k zdravniku, dobi pomirjevala, samo da jo omrtvijo in da se lahko še naprej smehlja in je navidezno vse popolnoma v redu.Kdo pa želi biti v stiku z resnico?
Vem, da se je težko soočiti sam s seboj. Je pa to edina pot do sreče. Kako priti do tega?
Vaši problemi se ne bodo rešili z analiziranjem preteklih dogodkov. Kadar se v mislih vračate v določene situacije, samo podoživljate travmatične dogodke in se kopate v teh občutkih, ki jih želite odstraniti. Želim, da odstranite občutke iz spominov, da boste lahko zadihali in zaživeli. Spomin brez čustvenega naboja se imenuje modrost. Kadar lahko pogledamo nazaj na pretekle dogodke brez čustvene obremenjenosti, lahko vidimo ta isti dogodek objektivno. Ko se naučimo kako se odstrani čustven naboj, pridobimo svobodo življenja. Ponovno lahko mislimo in delujemo neodvisno od povezanosti z omejujočimi občutji.
Torej, če človek odstrani nezadovoljstvo in nadaljuje s svojim življenjem – se morda poda v novo partnersko zvezo, najde novo službo, se preseli, najde nove prijatelje, hobije… – in kasneje pogleda nazaj svojo preteklost, vidi da je postal popolnoma drug človek. Njegov pogled se lahko spremeni že samo s tem, ko dojame, da lahko premaga probleme.
Zapolniti vrzel med tem kdo v resnici smo in kako se kažemo navzven je verjetno najtežji izziv, ki ga srečamo v življenju. Tukaj več nismo osredotočeni na okolico, na to ali smo sprejeti ali ne. Ta sprememba se začne znotraj nas samih.
Na žalost se velika večina ljudi spremeni, ko se sooči s travmatičnimi situacijami, krizami ali s kakšno neprijetno diagnozo. To se lahko kaže v fizični obliki (nesreča, bolezen), čustveni obliki (izguba nekoga, ki ga ljubim), duhovni (npr zaporedje dogodkov, ob katerih začnemo dvomiti v svojo vero, univerzum) ali finančni obliki (izguba službe, premoženja). Ste opazili, da je vse zgoraj našteto izguba nečesa?
Zakaj bi čakali na travmatične dogodke ali izgubo nekoga ali nečesa, da končno zamajamo svoj ego s temi negativnimi čustvi? Seveda, ko nas doleti kaj težjega, smo primorani ukrepati, drugače nas življenje spravi na kolena. Kadar smo nekaj časa v teh negativnih občutkih, ki jih doživljamo zaradi izgube nečesa, si rečemo (eni prej kot drugi):
- Dovolj je tega.
- Ne želim več tako naprej.
- To moram spremenit, ne glede na to kako se počutim (telo), kako dolgo traja (čas), ne glede na to, kaj se dogaja okrog mene (prostor).
- Spremenil (-a) e bom! Moram se!
Kadar smo v stanju trpljenja in bolečine smo se zmožni spremeniti. Zakaj se ne zmoremo, ko nam nič ne manjka? Ko smo v stanju sreče in navdiha? Ne rabite čakati, da nam je izjemno neudobno in da smo se prisiljeni spremeniti!
Preberite še:
Kriza srednjih let 1. del
Kriza srednjih let 2. del
Kriza srednjih let 3. del
0 responses on "Zakaj nezadovoljstvo in kriza srednjih let? 4. del"